malo tu, malo tam

je trajalo, ampak sm pogruntala, koko se vključi pečica v mikrovalovki. sem tud pogruntala, koko dodat šumnike tipkovnici, samo 5 let je trajal :)
vsak dan, sploh zadnje čase, me mal domotožje prime. ne vem, zakaj. mogoče zato, ker sem doma ves čas, ker iščem službo, ker mam zadnje čase še vedno občutek, da se še vedno iščem, ali ker ves čas poslušam slovenski radio, ko sem doma.
ker kar berem domače časopise in novice, ni nič kaj prijetno oz lahko bit doma in ne gledo da bi bla doma obkrožena z vsemi vami, bi se mi še vedno mešalo, mogoče še bolj, kot se mi trentuno tukej.
joooj ne morem teh šumnikov uporabljat, mi je zmešal cel sistem tipkanja, tko da sorry..., šumniki odpadejo.
uglavnem, tukej se ni nic spremenilo, delam na hisi, posiljam CVje, kuham na camping kuhalnicku (cist navajena zdej, delam cudeze), se na veliko ucim in cist najbolj uzivam.
zorganizirala sem tud dekliscino za mojo najboljsejso prijateljico doma, cez 2 mesca. upam samo, da ji bo vsec in da jo bomo vsaj mal tko na easy osramotile :)
cez 2 tedna letiva na mallorco, ker baje tukej bo samo dez in mraz. mal je treba uidt in se sprostit.
nikol si nism tud mislla da je mozno, da tolk toce pade. se ne spomnim niti, kolikokrat sem v tem tednu laufala ven, da sm avto pokrila, da je ostal cel.
trentuno delam tudi na enem projektu, ki je zaenkrat le in samo moj, ampak z malo srece odpre nova vrata :)
do kmalu
kvina

obsesija mogoce?!

poznate feeling, ko greste na kavo s prijateljico, k je glihkar rodila? k ma bebiko, al se je glih porocila.....? mogoce je na novo zaljubljena?! ves pogovor se vlece le okoli tega. sploh kar se tice bebik. nikol mi ti pogovori niso sli res na zivce, ampak vedno sm komej cakala, da se nehajo. (odvisno od pogovora, ker kar se tice patrik taja, bi lahko poslusala zgodbice noc in dan, haha)
zdej pa mislm, da sm sama ista :( ne, nism noseca, ne nacrtujem poroke in nisem na novo zaljubljena. ampak mam pa novo hiso, kjer delam vsa mogoca dela. tapete grejo dol, nova barva gor, okviri vrat se brusijo, nova barva gre gor, stenske luknje filam s filo, brusim in cistim ploscice, odstranjam lesene stene, odkrivam nove ploscice..... celo kuhinjo sem razbila, vse stene sm zbrusla in pogladila, nova kuhinja je prsla in sestavla sem jo v enem dnevu in pol. mogoce se mi je cist zmesal, ampak res res fuuuuul uzivam v vsem tem. komej cakam, da se zjutrej zbudim, da lahko nadaljujem.
mogoce se mi tud zdi, da ce jest ne nardim kar je treba, ne bo nikoli nc narejeno. ker moj dragi ni cist, ampak res cist nic tehnicni tip. v teoriji vse ve, kako je treba kej nardit...., ampak da bi pa on prjel en copic in pobelil steno, ajajaj :) je hitrs, ce se sama lotim.
in zdej pridemo do mojega pointa tega posta. vse, kar se s komerkoli pogovarjam, mi nekak uspe napeljat na hiso, mogoce na novo kuhinjo, na vrt, ciscenje kopalnice....... Sem obsedena al le cist prevec navdusena nad vsem? se tko pocutjo vse moje prjateljice, ko jih nekej novega preseneti v zivljenju?! koncno dojemam in se dobr pocutim!
ko smo ze pri tem, joooooj, jutr gre moja kuhinja na steno in sm cist excited. bi lahko o vsem tem govorila ure in ure :)))