evo pa je konc

kok je blo dobr! 13 dni brez skrbi, brez obveznosti.
vse sem pogresala, od preobremenjenih ulic, do nenavadnega folka, do prijateljev, do dragega (sploh), ampak...
kar se je zgodilo v zadnjih 13 dneh, je blo tok fajn, tok domace, tok normalno. sploh se ne zavedas, da nekatere banalne stvari tok pogresas.
naprimer dons sm stala na vrtu, sigurno 15 minut, samo gledala sem okol sebe. vidla nisem sicer nic posebnega, ampak se zavedam, da sem to pogresala. potok, racke, razgled, tisino, mirno okolje.
cist vsega sem imela dost te pocitnice. lenarjenja, hrane, pijace, televizije. ampak enih stvari se pa ne bi mogla nasitit! mami in ocka, jaka in darje, vozit avto, klicev prijateljev, babic... in vem, da mi bo prve dni, ko bom prisla "domov", ogromno hudo, ampak tko sm hotla, in tko sm si postlala. kr ne morm verjet, da je slo tok hitr. ampak je blo pestro. sli smo v planico, (tega ne bi zamudila za nic na svetu) in baje bomo drugo leto med borovci naredl piknik, hihi.
smucala sem, po 14 letih, in priznam, da bi me zlahka zasvojili beli bregovi, ker je blo carobno. vidla sem skoraj vse, k sm jih hotla, misla sem, da mi bo res dost dva tedna, da se z vsemi srecam, ampak ni uspelo. sorry
jutri letim domov, spocita, umirjena in polna energije.
ko sem se dons peljala domov, se kr nism hotla prpelat domov, sem se peljala in peljala, dobri komadi so bli na radiju in to mi res manjka, voznja. morm prepricat dragega, da mi zaupa svoj avto, ajajaj!!