jooj sej ne da se ne vracam rada v slovenijo, ampak to, kr se mi je zgodl ucerej, si pa res ne bi mislla. najprej sm bla fullll vesela, da bom koncno vidla maribor (jaja sej vem, prov zalostno, da se nism bla nikol u mariboru, ampak...). kokr se je poj izkazal, itak nism vidla cist nc maribora, ker sm pristala u austriji. v slo tko slab vreme, da smo bli prisliljeni pristat v gratzu. poj pa avtobus do maribora, poplave in plazovi na cesti, tko da sva z ockom prsla domu ob 9 zvecer, namest ob 5 pop. po vrh vsega se nama je pa se mudil domu, ker smo mel celo klet polno vode. mene tko prevec vse skupej ni prov velik motil, ker sm rada sama z ockom, in zdej se to res zlo redko zgodi. se kr mal borim zej tud, da bi bla sama z mami, rada grem na kosilo z njo, ampak mislm, da nama ne bo ratal. despide everything drzim pesti.
ne morm verjet, koko je v par urah dez unicu ogromno domov, cest, bolnico franjo in se bi lahko nastevala.
tok sm se veselila tusa, televizije in vsakdanjih banalnih stvari, ampak k sm pa prsla domu, sm se pocutla kokr pr amisih. (ok, sej nism nikol srecala amisa, ampak lahko si vsaj a bit predstavljam). se dons dop sm mogla na igrisce s kanistrom po pitno vodo, ker smo bli res odrezani od sveta. ampak smo prezvel. pa se pila sm vodo iz pipe, pozabila, da bi jo blo treba prekuhat, in sm bla celo noc pokonc in sm mislla, da me bo kr konc.
Ni komentarjev:
Objavite komentar