zmenki

kdo za boga si je zmislu zmenke? ka pa je v tem zabavnega? cisto zglubljanje casa.
ce te tipo povab na kavo, je to ze zmenek? ce se dobita na zabavi, je to ze zmenek? in ce je, kaj je potrebno, da zmenek dobro stece? kolk je treba, da govoris, da o sebi poves? kok lahko pricakujes, da bo druga oseba o sebi povedala? kaj je na prvem zmenku dovoljeno in kaj ne? lahko na prvem zmenku pijes pivo, vino, al mors narocit vodo? koko se obnasat? kaj nardit, ce zmanjka besed? je to slab znak? (itak da je to slab znak) kako se zmuznt vn, ce oseba ni glih to, kar prcakujes? o cem lahko govoris, o cem je bolje molcat? je prvi poljub dovoljen, te lahko zanese? kaj si bom mislla, ce njega zanese? kaj si bo on mislu, ce mene zanese?
kdaj bo spet poklicou? bo sploh poklicou? zakaj ne poklice? lahko jest poklicem? al pa, zakaj tok klice, nej mi ze da mal mir! in koko je s seksom? izpades ..., ce se na prvem zmenku "vdas"? evo, pa pridemo spet k pricakovanju. zacaran krog. pa zakwa tip kuj ne pove, kwa misl? a je to tko tezko?!?! sej konc koncev, zakaj pa jest ne povem, kaj hocem, in kaj prcakujem? zakaj vedno te igrce?
sita sm tega, zmenke bi blo treba ukint, ne grem se vec.

zurka

pa je koncno prisla tezko pricakovana after jadranje zurka v ajdovscini. s kajo sva se ze tedn prej tok veselile, da sva komej cakale, da startava. se predn sva sle, sm jest skuhala kosilo, in z jakom in kajo smo ob 2 jedli slasten riz, cevapcice in solato. za sladico je poskrbela kaja, kinder bueno je bil pika na i.
okol 4 sva startale, mele sva se veliko casa, nisva hotle prve pridt na zurko, in obrale daljso in bolj zanimivo pot, cez idrijo. tm sva se ustavle se na kavi in sladoledu. cist na easy. ob 8 sva prsle v ajdovscino, ampak sva ble se zmerej med prvimi tm. ko se je prostor zacel pocasi polnit, smo pogruntal, da smo le mi, iz nase mateje, v popolni postavi. kr je blo za nas tud najbl vazno. zurka je stekla, se rocni fuzbal smo igral, tega nism igrala ze kr en lep cajt. in sm clo dala ene par golov. wuiiii! smo se mel fajn, primorce sva clo navdusle nad miko, pa tok so se (samo moski del posadke) prtozval nad njim.
ko smo pogruntal, da ni nikjer nobene vode, v kero bi jest lahko po nesreci zgrmela, se je tok ulil dez, in kdo je zabredu v najbl globoko luzo? kvina! zgleda da mi res ni usojeno. skorej do kolen sm bla mokra. :)
ko se je zurka pocas umirila, smo se odpelal se na en drug zur, teli primorci pa res znajo. pojma nimam, kdaj smo sli spat, blo je zgodej zutrej. ker s kajo nisva mele kje spat, so naja hitr popredalckal, ena je sla nekam, ena drugam.
zutrej obvezen zajtrk v kavarni, vsi smo bli spet na kupu, zabavno je blo. bog si ga vedi, kdaj jih bom spet vidla. vem samo to, da drugo leto jadranje obvezno je na urniku.
sva mele cist splanirano nedeljo, hotle sva se odpelat do morja, mal zaplavat, ampak, kot sm ze nekajkrat omenila, mati narava....... tok je dezeval, da sva sle kr domov. sicer spet mal po stranskih poteh, na case se mi je avto kr mal smilil. tok je lilo, da se nisva nc sploh pogovarjale, ker bi mogle kricat, da bi se slisale. v postojni sva se lahko koncno usedle nekam zunej v piceriji, ampak oblak je prsu za nama, in sva usle, kuj k sva pojedle.
doma sva padle dol, bilo je naporno, vendar zabavno.
zej pa kajo caka dzerba, mene pa zadnji dnevi v sloveniji. :)

prijatelji

joseph parry je zapisal nekaj, s cimer se ne bi glih strinjala:
sklepaj nova prijateljsta, a ohrani stara. prva so iz srebra, druga iz zlata. (ze tukej bi mu oporekala, jest mislm, da prva, stara prijateljsta, so najtrdnejsa).
nova prijateljstva so novo vino, ki se bo polagoma pozlahtnilo.
prijateljstva, ki sta jih preiskusila cas in spremembe, so najbolj zanesljiva. (tukej bi mu dala prov)
celo se naguba, lasje osivijo, prijateljstvo se ne omaja. (srcno upam, da tukej ma prov)
sredi starih prijateljev, preizkusenih in pravih se ti spet mladost pojavi. (tud tukej mu ne bi oporekala)
a stari prijatelji, zal, lahko umro, novi njih mesto zavzamejo. (to je na zalost res, ampak mislim, da kar se tice zavzemanja mesta, nima prov, praznina ostane)
neguj prijateljstvo v srcu svojem - novo je dobro, staro je boljse.
spoznavaj nove prijatelje, toda ohrani stare. (aha)
prvi so srebro, ti drugi so zlato (tukej pa mislm, da je ravno obratno)

....

bl k se bliza moj odhod, bl sm nemirna. ampak ne na slab nacin nemirna, na en nacin sm grozn excited, ker london je ze od nekdaj "moje mesto". ucerej nism pa nism mogla zaspat. in ko sm koncno le uspela zacet sanjat, me je zbudila ena ogromna veha, za kero se mi se vedno niti sanja na, koko je prsla mimo moje mreze. do zdej sm uspesno uspela zadrzat zunej vse muhe, pajke in ostala nesmiselna bitja, ki se na zalost potikajo po nasem planetu, ampak dons ponoc me je glih zoprna veha zbudila. na njeno sreco sem se je na prijazen nacin znebila, ceprov me je blo grozn strah. ampak k sm jo spustila na svobodo, nism mogla vec zaspat. in sm zacela razmislat, kaj bom res pogresala. do zdej, kamor sm sla, sm vedla, da bom enkrat prsla nazaj, in o tem sploh nisem razmisljala, tokrat je pa res drugace.
ogromn mi bo manjkal nas potok, ki tece prakticno po nasem dvoriscu, oz ne tok potok, kot zvok le tega. da o goskah, mici in maci, sploh ne govorim. tok sta zabavni, spolh ko jima pride nagajat ogromen belo crn zajec.
tam cez cesto je ena zoprna rumena luc, ki me vedno, ko hocem zaspat, ogromno moti. ne vem, zakaj, ampak nikoli ne zagrnem zaves, vedno se obrnem stran od te luci, in vedno mi je na na nek nacin prijetna.
tud babica v kamni gorici me je vedno vesela, ceprov ponavad pridem za 5 minut. in tud men je lepo, k se posmeje, k me vidi.
vedno mi je moja soba bila moja soba, nic tuja, vedno sem vedla, da me caka, tokrat pa bi rada cist vse, kr je v njej, vzela s sabo. tezko bo. vse slike, puzzle, knjige, obleke, albume, dreamcatcherja. ajajaj tezko bo!
ker je ze toplo in prijetno zunej, ocka popoldan prizge zar, in mamo skoraj vsak dan mali piknik. tok je fajn, sploh kadar se ne kregamo :).
in mala srecanja ob kavicah s prijateljicami ob sobotah dopoldne, nakljucna srecanja z znanci, in vikendi zuranja, sploh zadnje mesece, premackane nedelje......., najbols da kr neham mislt na to. sej ne da se bo to nehalo, nikol mi ni blo problem najdt novih prijateljev, ampak tisti pravi in edini ostanejo. in jih bom ogromno pogresala.
najbl mi je vsec, ko me med tednom ati, ko dela, od 3 do 7 krat poklice, samo da bi reku oj. tud mami je zmerej (skorej) vesela, k me slis, tko kokr jest, k slism njo. na ladji mi je tega ogromno manjkalo. pa sm se navadla, vec sm jest klicala, in si s tem "nafilala" baterije. mislm da zdej ne bo kej velik drugac.
oooooo poj pa se ostane jaka, moj zlati bratec. nekej casa je bil res nemogoc, ampak zadnje case je spet tak, kakrsn je. sm mislla da se je cist zgubu, ampak ne ne. fejst mi bo manjkal.
ampak sej so me vedno ucil, da morm na vse gledat pozitivno, tko da...
odkar sm bla prvic v londonu, sem se vedno rada vracala, poznala sm ga bolj, kokr ljubljano. lahko recem, da se se zmerej bl u londonu znajdem, kokr v ljubljani. nekako mi je pisan na kozo. tud velik prjatlov mam tm, kot bonus pa se svojo prvo pravo ljubezen :)
tko da sploh ne vem, kaj se sploh prtozujem, hudga mi ne bo, sploh, ker vem, da se vedno lahko vrnem nazaj.

fantasticnih 5

odkar so mitja, jani in jaka kaji in meni pogumno predstavli ta komad, ga ze iscem. bl bi mi prsu prov takrat, k smo mel zurko, ker bi ga znala, k smo ga odpel, tok sm se pa bl lovila. ampak je ratal, zapel smo ga, za tiste 2 minute smo bli mi fantasticnih 5, original si pa sami poglejte.

http://www.youtube.com/watch?v=Iza9VN-48-s

mlaj

vcash res nism verjela, da luna res lahko vpliva na razpolozenje, ampak zadnje case pa prov spremljam koledar, da vem, kdaj je varno pridt domov, kdaj naj se pa dolocenih ljudi izogibam. na zalost sm dons naletela na mino, nism bla pozorna, in bum, ze cel dan mam boje. in ce te slabe volje ne bom pripisala luni in vso slabo energijo vzela mal z rezervo, se mi bo zmesal.
konc koncev, ce luna lahko vpliva na plimo in oseko, na vreme in celo na plodnost, zakaj ne bi se za naso dobro oziroma slabo voljo. ocitno je luna res simbol spremenljivosti cloveske psihe. njenim vplivom se ne moremo izogniti, lahko se jih le zavedamo. jest osebno mislm, da na mene nc kej prevec ne vpliva ne mlaj, ne polna luna, poznam pa dolocene osebe, katerih vedenje se drasticno spremeni. in gre poj pocas spet back to normal.
dons je mlaj, kar pomeni, da bo od jutr naprej luna rasla, od prazne do polne lune je custveno obdobje, cas za duhovne in ljubezenske zadeve. pravjo tudi, da ce si lase strizes v casu, ko luna raste, so lasje lepsi in bolj zdravi. pa tud baje hitreje rastejo.
ce pogledamo na koledar, nas do konca leta caka se 7 praznih lun, kar vsaj pri nas doma pomeni se 7 krat bo ogenj v strehi. uuuuu ampak to je sele mlaj, poj je pa se polna luna, na to niti pomislt ne upam.

smola pa taka

ok, pa zacnimo!
res ze kr nekej casa obljubljam, da bom odprla blog, in ker mi folk iz meni neznanega razloga res ne verjame, jim hocem dokazat nasprotno. torej.....
za prvomajske praznike sem se odlocila, da grem jadrat. se nikoli prej nisem stopila na jadrnico, in ceprav sem vajena morij, valov in ostalih morskih stvaritev, je bilo to zame nekaj cisto novega. najbolj me je privlacil pasarel, nesramno ozka dila, ki vodi iz marine na jadrnico! in kuj k sm jo vidla, sm vedla, da bom z njo imela bliznje srecanje. itak se moj sesti cut ni motil in prvi vecer mi je po dveh kozarcih vina zmanjkalo tal pod nogami in prvic letos sem bila, tokrat neprostovoljno, v morju. vedno sm mela z vodo prijetno srecanje, tokrat sm jo odnesla z nekaj modricami in mokrimi cunjami. da o tem, kok mi je blo nerodno, sploh ne govorim.
ok, ce dobr premislm, sm bla drugic v taki situaciji. prvic sm sredi city parka, zatopljena v mobitel, zabredla v tisti mali obupni vodnjak. najprej sploh nism pogruntala, kje sm, dokler nism zacutla, da mam cist mokre noge do kolen, in sm usla ven, se za 20 min skrila v sportino, in sm mislla da je vse pozabljeno. ampak ko sem v sparu na blagajni pol ure za tem kupovala torte, se me je starejsi par spomnil in se mi smejal.
takrat sm se sama resila, tm sred dalmacije nekje skoraj pod jadrnico pa se je od nekod pojavil zelo fletn fantic in me potegnil ven. ker od gladine vode do pomola je blo pol metra, tud od soka mi tud na misel ni prslo, da bi se obrnila prot jadrnici in PO STOPNICAH splezala na varno.
tko da jadranje se je zacelo zelo zelo zanimivo, se bolj zanimivo se je nadaljevalo in koncalo. ampak kar se dogaja na morju, ostane na morju (vsaj tisto, meni pomembo).
kot se je kasneje izkazalo, nisem bila ne prva in ne ZADNJA, ki se je osmesila na pasarelu, tko da sem bila pomirjena in zelo zelo nasmejana celih 5 dni. boljse sprostitve si sploh ne bi zelela.
evo dame, mi je ratalo, in obljubim, da bom kar se da azurna!!!!!!