smola pa taka

ok, pa zacnimo!
res ze kr nekej casa obljubljam, da bom odprla blog, in ker mi folk iz meni neznanega razloga res ne verjame, jim hocem dokazat nasprotno. torej.....
za prvomajske praznike sem se odlocila, da grem jadrat. se nikoli prej nisem stopila na jadrnico, in ceprav sem vajena morij, valov in ostalih morskih stvaritev, je bilo to zame nekaj cisto novega. najbolj me je privlacil pasarel, nesramno ozka dila, ki vodi iz marine na jadrnico! in kuj k sm jo vidla, sm vedla, da bom z njo imela bliznje srecanje. itak se moj sesti cut ni motil in prvi vecer mi je po dveh kozarcih vina zmanjkalo tal pod nogami in prvic letos sem bila, tokrat neprostovoljno, v morju. vedno sm mela z vodo prijetno srecanje, tokrat sm jo odnesla z nekaj modricami in mokrimi cunjami. da o tem, kok mi je blo nerodno, sploh ne govorim.
ok, ce dobr premislm, sm bla drugic v taki situaciji. prvic sm sredi city parka, zatopljena v mobitel, zabredla v tisti mali obupni vodnjak. najprej sploh nism pogruntala, kje sm, dokler nism zacutla, da mam cist mokre noge do kolen, in sm usla ven, se za 20 min skrila v sportino, in sm mislla da je vse pozabljeno. ampak ko sem v sparu na blagajni pol ure za tem kupovala torte, se me je starejsi par spomnil in se mi smejal.
takrat sm se sama resila, tm sred dalmacije nekje skoraj pod jadrnico pa se je od nekod pojavil zelo fletn fantic in me potegnil ven. ker od gladine vode do pomola je blo pol metra, tud od soka mi tud na misel ni prslo, da bi se obrnila prot jadrnici in PO STOPNICAH splezala na varno.
tko da jadranje se je zacelo zelo zelo zanimivo, se bolj zanimivo se je nadaljevalo in koncalo. ampak kar se dogaja na morju, ostane na morju (vsaj tisto, meni pomembo).
kot se je kasneje izkazalo, nisem bila ne prva in ne ZADNJA, ki se je osmesila na pasarelu, tko da sem bila pomirjena in zelo zelo nasmejana celih 5 dni. boljse sprostitve si sploh ne bi zelela.
evo dame, mi je ratalo, in obljubim, da bom kar se da azurna!!!!!!