londonski ognjemeti - nikoli vec!!!

spomnjo se pa tud vse, teli anglezi. sej mislm da sm ze enkrat omenila, dan palacink, in folk res nenormalno ta dan je palacinke. majo pa tud dan ognjemeta. jest kr mislm, da teden ognjemeta. to je pokal, cel tedn vsako noc, do polnoci. ker ziviva cist zravn parka, sva vidla dost ognjemeta za par let. vsaj tko sm mislla. uglavnem, "teden" ognjemeta se konca z velikim polurnim ognjemetom, oziroma jih je po celem londonu kr nekej. mi smo si ga sli ogledat v vasico na robu greenwicha, blackheath. najprej, jest sm delala cel dan, kar pa ni blo tok utrujajoce in annoying, 20 minutk na podzemni. jon in kompanija so me cakal v greenwichu, poj smo jo pa kot ostalih tisoc ljudi, pes mahnil prot blackheathu. itak da smo se na pol poti ze vsi pogubil, hvala tehnologiji smo se najdl pred "spektaklom". itak london ne bi bil london, ce ne bi zacel dez isto sekundo kot rakete. poj se je zabavi prdruzu itak se veter, tko da smo kej kmal sli v pizza express na kozarcek vincka in lazanjo. nej samo dodam, da ni nic kej prijetno petnajst minut hodt po dezju in vetru - po travi in blatu!!!!
da pa je bil vecer sploh popoln, na poti nazaj ni delala podzemna, in sva mogla pesact pod temzo, skoz tunel, na konc naju je pa bus stal 5 funtov. aja, pa se to, ognjemet ni bil cist popolnoma nic posebnega!!!!! ampak ne morjo bit vsi veceri popolni ane??

lake district

lake district, tok sm slisala o tem cudezu narave, odkar sm spoznala jona, da sm rekla, da to je pa treba preizkust. sploh, ce mi eni anglezi zacnejo govort, kok majo lepe gore, naravo, jezera... normalno da je treba it precekirat ane!

uglavnem, v petek sva se usedla na vlak, richard branson ma vse na nivoju popolnosti. tri ure in pol nisva vedla, al sva na vlaku al v letalu.
prvo, kar sm opazla, ko sva stopila iz vlaka, je blo milijon zvezd. nism sploh vedla, da jih nism vidla tok casa, nebo je blo tok lepo in polno. pa zrak, neverjetno. sneg sm cutla, vohala. tok svezga zraka kr naenkrat, par urc iz londona, taka razlika.
drug dan smo se prebudl v cudovit dan, brez oblacka. in to v koncu anglije, kjer obicajno 98 procentov casa dezuje. cel vikend smo mel tok lep vreme, da ce bi ga hotl ujet, nam ne bi ratal. koca, kjer smo bli, je bla pravljicna. domaca, udobna, s kaminom, toplo kopalnico, polhno kuhno (ker sva bla z jonovimi starsi), in z malim kuzkom na kavcu. pravljica.
cez dan smo hodil, okol jezer, in hribov. ok, sej hribi so bli res kot male gore, in v daljavi, res v daljavi, smo tud vidl sneg, kr se mi je zdel se tok bolj domace.
uglavnem, ne glede na to, da sva bla z njegovimi starsi, da je blo mraz in da, ko sva prsla v spalnico, sm vidla dve loceni postli, (dragi pozabu povedat, jaja ) sva se mela tok lepo in cudovito, da bi se kuj vrnila in tm kr ostala. (fotke na facebooku)
je prijeten obcutek, ko najdes svojo boljso polovico in druzino stevilka dve.

vsak dan se ucimo

soncek zunej, jest frej cel vikend, in kaj pocnem, namest da bi to izkoristla? sedim za racunalnikom in prebiram wikipidijo.
najprej me je zanimal le, v cem vsem se republikanci razlikujejo od demokratov (btw, ce bi bla v ameriki, bi sigurno 100 procentno podpirala gospoda obamo), o tem bi zej lahko govorila ure in ure, zvedla sem vse oz. velik o primeru Roe v. Wade, nekak sem presla na al gora in njegovo inconvenient truth, (dokumentarec mu je prnesu 94 mil. dolarjev) na nobelovo nagrado za mir, poj march of the penguins (pingvini majo enga partnerja celo zivljenje, to so asi), in kr nism mogla nehat prebirat, kr mi je vn kliknlo. naprej in naprej.
najlon je izumlo eno podjetje, k je blo pol amerisko in pol britansko, zato je dobil ime nylon -new york - london. hehe, tud to nism vedla do dons.
poj sm pa se hitr precekirala halloween buce, ker bom eno zrezala jutr, tko da sm mal rabla idej. kr produktivno jutro, morm rect. ceprov buca ni narjena, bo kmal.
uu ja se to, zara ma novo internetno stran, http://www.zara.com/

leto starejsa, leto modrejsa

pa smo spet okol, in 29 je prslo na vrsto. sej kr ne morm verjet. tok hitr. sm cist bliz trideset. ampak ne bomo jamral, ker to leto mi je blo zelo naklonjeno, in hocem, da tko ostane.
sva se z dragim koncno preselila, in sva rekla, da je najboljsi nacin, da krstiva stanovanje, da v njem zapijemo moj rojstni dan. tko da sva sle s simono ze popoldne na delo, za sangrio rabs nekej casa, poj pa se sangrija sama rab nekej casa. fajn je blo, vino okusno, pica kruhki glih prov za lakoto potesit, sangria pa itak mocna.
se kr precej se je zgodl v zadnjih parih tednih, kot sm rekla, sva se preselila, za mene kr velik korak. stanovanje je malo, ampak cudovito, prostorno, z balkonom in pogledom na canary wharf in marino pod nama. res je domace, koncno se lahko vrnem domov z veseljem, kjer je dnevna svetloba. sej vem, da se to slis mal smesno, ampak pogresas stvari, cetud tok mejhne in mogoce neopazne in prej vzete v zakup.
tud v cambridge sva se koncno pelala. tok govora o tem mestu, ampak mene ni prov prevec impresionirou. mogoce res nism prcakvala tok folka, je blo kokr oxford street na soboto. in ker mam guzvo v trgovini vsak dan, se je vsaj na vikend hocem izognt. ampak zal zal, bi reku ocka moj. sm pa jedla ful najboljsejse spagete bolognese tm. jon je pa narocu en sendvic, hehehe, kok mu je blo zou, k je mojo porcijo gledou. fulll smesn :)
mi je bil brighton velik bolj vsec, sva sla prejsnjo soboto. ceprov spet ogromn folka, se kr nekak porazgubi. sploh ne vem, zakaj sm tok hotla v brighton, jon je bil ze prov sit vsega govora o tem, tko da me je mel dost, in sva se samo vsedla v avto, tud povedou mi ni, kam greva, in kr naenkrat sm vidla slavni znani pomol. ufff zadnje case je res poln presenecenj.
uglavnem, ja, brighton. razgiban, poln zivljenja, zanimiv in sproscen folk. baje sredisce gejev, kr se je tud vidl. sva sla na pomol na palacinke, ampak to so ogromne palacinke, k jih poj nekak zlozijo in dajo v steroporast stozec, ja poj se pa kr znajdi, kokr ves in znas, koko bos to jedu. jest sm mela cesnje in cokolado, jon pa banano in cokolado. no, kaj mislte, kere palacinke so bols zgledale, in so ble tud dejansko boljse?! itak da moje hehe. pa smo bli spet na istem. ampak bemo, jest sm mogla tanajbols pustit, ker nism mogla jest. vse je tekl, pa vroce je blo, pa ta nov najboljsejsi plasc sm mela gor, nism hotla tvegat. sva se odlocila, da od zdej naprej vedno, kamor greva, vzameva s sabo vilce. sam kdaj se bova spet to spomnla? ko bova spet v isti situaciji, nic prej.
tud trgovino sm zamenala, zdej sm v drugem koncu londona, cisto drugacno zivljenje, drugacno vzdusje, drugacen del mesta. trenutno men bolj ustreza, sita sm ze centra in west enda. rada grem vsake tok casa tja, ampak mi canary wharf bolj pase. tko da se res nimam kej prtozvat
nc zej sm pa spekla krompir, pa kobase, pa solato sm nardila ta domaco slovensko, tako kokr mami, tko da se grem za par minutk vrnt domov, ceprov le v mislih!

cruise

koook je blo dobr!!
samo stopila sm na ladjo, sm se pocutla tok doma, da bi kr gor ostala. zej sm ze vec kot en tedn doma, pa mi se kr ne gre iz glave.
ampak da zacnem na zacetku. itak ne bi bla jest jest, ce ne bi ze na poti na letalisce nekej zakomplicirala. ampak v bistvu nism nc zakomplicirala, samo zamudila sm taprav bus, tko da, ce mal skrajsam, sm na terminal prsla, ko ze ni blo ne stevardese vec tam, in nobenga, da bi mi pogledou karto in me spustu na letalo, ne glede na to, da je bla moja prtljaga ze v letalu. ampak nekak mi je uspelo in ob 9 zutrej sm bla v benetkah. joooooj k sm vidla vse tiste ladje spet, uffff kok spomini pridejo nazaj.
ceprov morm priznat, da je precej cudno, ko se postavis v drugacno vlogo. sm si mogla kr nekej casa govort, da nism prsla delat, ampak uzivat. i crossed over, hehehe!
se nama je z alesom kr zgodil ene par prijetnih in smesnih dogodivscin, ane lesko, pesko! ampak, mislm da sm ze enkrat omenila, da kar se zgodi na morju, ostane na morju.
uglavnem, santorini enkraten, turcija vroca, voda mamljiva in kr precej agresivna tisti dan, dubrovnik prekrasen, dan na krfu pa vec kot zanimiv :)
dnevi na morju so pa itak vsi isti, veliko sonca, plavanja v bazenu, ogromno dobre hrane in cocktailov, zvecer pa obvezno zurka.
pa spet, ne bi bla jest jest, ce ne bi se na koncu mal zakomplicirala. originalno se je izkazal, da nism dobila nadimka phoebe cist po nepotrebnem, ker sem si let rezervirala od sobote do naslednje nedelje, ceprov je cruise trajal od sobote do sobote. kera neumna!!!! tko da sm si mogla rezervirat se en let v soboto zvecer ob 11. in ker sm mogla iz ladje ob 9 zutrej, sm 12 ur presedela na letaliscu, se nikol v zivljenju mi ni blo tok dolgcas. kera tuga! za povrh sm bla pa se "mal" mackasta. cist brez veze. ampak mi je ratal tud to nekak prebrodit, ob enih zutrej sm bla na stanstedu, "tast in tasca" sta me prsla iskat in spet sm back in reality. kera zalost :(
ampak ni vse tok slabo, v soboto se seliva v novo stanovanje, komej cakam, tok bo fajn! ko spet pogruntam, koko dat fotke na blog, pa tud to dobite!

road trip

tezko pricakovani dopust. vcasih je blo tko, celo leto si delou, da si si lahko privoscil en teden al dva dopusta z druzino. in dobr vem, koko sem se pocutla vedno, ko sem vedla, da gremo na morje.
vedno nove sveze cunje, vedno veliko pricakovanj, morje, vsak vecer sprehod do "stantov", kjer se me bo ocka usmilu in mi kupu eno zapestnico al kej podobnga. ce se prov spomnm, sva z jakom vedno dobila nekej dinarckov, k sva jih lahko zapravla v vecernih sprehodih. in ce se prov spomnim, sem jest svoje vedno zapravla za kaksne modne dodatke, jaka pa bolj za gokard, sladoled al pa kej podobnga. isto je blo z sustarsko nedeljo vsako leto. vedno sva dobila zepnino, moja je sla za uhane, jakova za kej "nesmiselnega", hehe!
tko sem se pocutla na zadnjem dopustu. ponovno isti excitment, isti obcutek. prletela sva v soboto pop, najela avto v nedeljo dopoldne, sla na pot opoldne v ponedeljek. sva si vzela cist na easy vse skupej.
na lago di como sva prsla pozno popoldne, nasla kamp in postavla sotor. cel dan sva govorla, kok bo se fajn vsest pred sotor in spit lasko, k sva ga mela s sabo, ampak itak je eventually slo nekej narobe. se je izkazalo, da majo italijanski komarji rush hour! tko da so naja prvi dan dobesedno okupiral. sva tekmovala, kdo bo mel vec pikov komarjev. in kdo je placol vecerjo v gostilnici v radovljici? itak da jest ane!!!!! :( samo na eni roki sem mela 13 pikov!!!! 13!!!!!!)
drug vecer sva bla prpravljena, sva mela vse, kar se je dal kupit v najblizjem supermarketu! svece, bakle, zvok, ki jih baje odganja, in sprej za telo. a mislte, da je kej pomagal???? itak da ne!
tko da sva se 3 dni relaksirala v kampu, zvecer pa pobegnila nekam na varno na vecerjo. cez par dni sva se pa pocas odpravla prot gardi.
dragi je vidu na top gear (oddaja o avtomobilih, quite interesting actually) eno pot do svice, prelaz, gor od bormia. in glede na to, da sva rentala cabrio, sva ga sla izkoristit. prelaz je bil cudovit, za 4 nase vrsice (itak sva ga sla zadnji dan prevozit, za primerjavo ), in tud avto sva do konca izkoristla. v gardo sva prsla ob pol desetih zvecer, v temi postavla sotor in sla zurat. v petek zvecer sva prsla domov glih na mamicno zurko, v soboto sva bla pa ze nazaj v londonu.
zelo zanimivo, morm priznat.
pa se to, res drzi rek : nikoli ne reci nikoli! ker odkar sem prsla iz ladje, sm rekla, da nikol, ampak res nikol ne bi bla rada gostja na keri koli krizarki. in kam grem naslednjo soboto? na krizarko! nej bi blo zanimivo, vem, da bo ales (cudovit kolega iz radovljice) dobr skrbel za mene tam, jest pa itak vem, cesa se morm pazit. se kr velik veselim!

home sweet home

no pa sm le prletela domov, koncno. sprosceno, na kratek ampak "zelo pomemben" obisk.
in sm mela obcutek, da se nam je dogajal velik vec, kot ce bi bla doma teden dni ali vec. mogoce zato, ker sm bla doma res le slabe 4 dni, ali pa so le vsi hotli nardit dober vtis na mojega dragega, kateremu sem le hotla pokazat "moj svet". in morm priznat, da je bil kr mal sokiran. sem bla kr mal presenecena nad vsem, ker res nisem navajena "predstavit" kogarkoli mojim najblizjim. ampak tokrat se je zdelo the right thing to do.
sem se pocutla kot turist cele 4 dni. se sploh ne spomnim kdaj sem bla nazadnje na slapu savica, in kdaj sem nazadnje cel dan prezivela s starsi. ugotavljam da je zelo koristno vsake tok casa prletet domov :)
v stirih dneh smo prevandrali ogromno, uspelo nam je it tudi v kino in na portorosko plazo. jaka in darja sta mela cel vikend dobro splaniran, tko da smo res ves cas bli v gibanju. midva sva mela mal probleme vstat zjutraj, ampak bova vse nadoknadla drug teden, ko greva na dopust. uuuu komej cakam.
trenutno se mam kr velik stvari za veselit, najprej italija, zacetek septembra krizarjenje, poj pa nova trgovina in novo stanovanje. ajajaj, ka pa bi si se lahko boljsega zelela :)
poj bomo pa ze kmal dobil novga dojencka v druzino (nene, ne jest, sasa), pa bo tud pestro.
sej res, predn pozabm. cestitke novopecenima starsema, alesu in ani. voranc je enkatno ime za fantka, good choice!!!!!

fuzbal

joooj glede na to, da sm v dezeli nogometa, sm mislla, da bo vse skupej mal bolj zivo. zadnjic sva se s simono namenile gledat hrvasko - nemcijo, in sva dobesedno mogle iskat bar, k bi mel big screen, pa normalno nogometno vzdusje. in kje sva koncno najdle, kar sva iskale? v avstralskem baru, walkabout. pa se tm so bli poljaki z raztegnjeno njihovo zastavo, ceprov tist dan tistih 90 minut poljaki niso mel cist nc zravn.
pol je pa se hrvaska zmagala, sva sle pa samo domov, razocarane, ker kar jaka rece, to drzi. nemcija je zgubila = slabo
smo sli tud gledat tekmo med italijo in romunijo, s kolegi iz sluzbe, in najbl mi je blo smesn, ko je en tipo, sicer tok tihi, da sploh ne pogruntas, da je zravn, tok vpil, da pozabs, da je to ena in ista oseba. evo kaj nardi sport, spremeni ljudi v zivali, in morm rect, da sm se prov zabavala.
no, dons pa spet gledam hrvasko, tokrat proti turciji. ne vem, ce sem kdaj tok fuzbala pregledala, kokr ga zadnje dni. najbl smesn mi je pa to, da sploh ni tok slabo. se bl mi je pa neverjetno, da moj dragi, sicer zaveden anglez, sploh ne mara fuzbala, in ce ne bi blo mene, ne bi vedu niti to, kdo igra, kwa sele, kdo je zmagou. ajajaj ce pa to ni narobe svet, pa tud nc vec ne vem

seks v mestu

no pa smo ga koncno docakal. film leta. sej v london je prsu ze en mesc nazaj, ampak predn se najde cas, da se gre film gledat, in glede na to, da so cist vse dvorane v londonu preplavljene s carrie wannabes, sva s petro koncno najdle cas, da si cudo ogledava. seveda v stilu, (skorej). day off, vincka, soncek, klepet in zabava.
film je enkraten, 2 uri in pol dolg, ceprov tega ne pogruntas, dokler ne pogledas na uro, ko ga je konc. vse te obleke, ufff, makes me wanna work in fashion forever. in zapleti, nekateri lahko predvidljivi, drugi cisto presenecenje. velik smeha, sploh iz strani samanthe. kok je dobra. spremenjena, zvesta in smesna. miranda malo navelicala monotonega zivljenja, ampak pogrunta, kaj je pomembno. charlotte ista kot vedno, ceprov nas en dolocen dogodek v filmu spomni, da ni tako popolna hehehehehe. in carrie? carrie je se vedno kraljica!!!!!
tko da punce, put on your favourite dress, have a cocktail, go see sex and the city and have a girlie night out!!! se boste zabavale

se malo, pa bo eno leto....

.... odkar sem nardila eno izmed najboljsih odlocitev v zivljenju. odkar se je moje zivljenje spremenilo in obrnilo na glavo. na boljse
moje mesto se pocasi prebuja in dobiva skoz bolj spomladansko / poletno podobo. mogoce tud zato, ker ga jst skoz svoje "zaljubljene" oci tko vidm, ampak res se prebuja. ok, vedno vec je turistov, ampak mi, domacini, se jim znamo izognit v velikem krogu. :)
glih dons sva mele s petro enega najinih redkih, vendar pozitivnih in produktivnih dni. sva se potikale po stranskih ulicah oxford streeta, mal prebrskale high street trgovince (ceprov prevec busy za najino potrpljenje), mal posedele v hyde parku in se na koncu dneva vrnile v udobni moski objem. ka pa bi si drugga se zelela?
velik se je zgodil, odkar sem se zadnjic oglasila. med drugim tud cudovit vikend na morju. res nism vedla, da je anglija lahko tok lepa, plaza tok naravno pescena in dolga (v angliji), vreme tok toplo, soncno in popolno (v angliji).
sva se prpelala do ene vasice, na sredi grad (trenutno v prenovi), ampak vasica je bla pravljicna. vse hise zgrajene iz kamna, vse se je zdelo tok miniaturno, kot bi prsla v dezelo sneguljcice in 7 palckov. neverjetno.
prvic, odkar sem tukej, si nisem zelela nazaj v london. pa sm mislla, da se mi to ne more zgodit. ampak itak sva se vrnila v reality, nazaj v sluzbo, busy hectic zivljenje, katerega mava oba tok rada, HAHA
uglavnem, rada sem tukej, rada mam svojo trenutno situacijo, ne bi je zamenjala in vsakemu bi jo privoscila!

sneg

no mam obcutek, da me sneg spremlja, kamor grem. ne vem, kdaj je zadnjic snezilo v londonu, ampak ejga zlomka, dons sm se zbudila v belo jutro. v londonu!!! kr neki
razen tega se pa tukej nc kej prevec posebnega ne dogaja, razen tega, da ze nacrtujemo pocitnice, piknike v parku, koncerte, zurke in vse ostalo.
konec meseca grem za dolg vikend v eno koco v southampton, prvi skupni oddih stran od londonskega cirkusa z dragim. se ze veselim.
se vedno nimam interneta doma, in sem se ze tud nehala kregat, sekirat in kremzit, da ne bom dobila gubic hehe.
in to pomanjkanje interneta v letu 2008 pojasnjuje moje pomanjkanje postov, za kar se opravicujem.

evo pa je konc

kok je blo dobr! 13 dni brez skrbi, brez obveznosti.
vse sem pogresala, od preobremenjenih ulic, do nenavadnega folka, do prijateljev, do dragega (sploh), ampak...
kar se je zgodilo v zadnjih 13 dneh, je blo tok fajn, tok domace, tok normalno. sploh se ne zavedas, da nekatere banalne stvari tok pogresas.
naprimer dons sm stala na vrtu, sigurno 15 minut, samo gledala sem okol sebe. vidla nisem sicer nic posebnega, ampak se zavedam, da sem to pogresala. potok, racke, razgled, tisino, mirno okolje.
cist vsega sem imela dost te pocitnice. lenarjenja, hrane, pijace, televizije. ampak enih stvari se pa ne bi mogla nasitit! mami in ocka, jaka in darje, vozit avto, klicev prijateljev, babic... in vem, da mi bo prve dni, ko bom prisla "domov", ogromno hudo, ampak tko sm hotla, in tko sm si postlala. kr ne morm verjet, da je slo tok hitr. ampak je blo pestro. sli smo v planico, (tega ne bi zamudila za nic na svetu) in baje bomo drugo leto med borovci naredl piknik, hihi.
smucala sem, po 14 letih, in priznam, da bi me zlahka zasvojili beli bregovi, ker je blo carobno. vidla sem skoraj vse, k sm jih hotla, misla sem, da mi bo res dost dva tedna, da se z vsemi srecam, ampak ni uspelo. sorry
jutri letim domov, spocita, umirjena in polna energije.
ko sem se dons peljala domov, se kr nism hotla prpelat domov, sem se peljala in peljala, dobri komadi so bli na radiju in to mi res manjka, voznja. morm prepricat dragega, da mi zaupa svoj avto, ajajaj!!

spet doma

uff to se pa slis ko mario hehe
res sem se dolg veselila teh pocitnic, in so koncno prisle!!!!! jupi!!!
sej priznam, da mi je blo kr mal tezko it na avion, ker bom 13 dolgih dni stran od ene osebe, od katere trenutno ne zelim bit stran, ampak po drugi strani sm pa doma!!! in ceprov vem, da je doma vse isto, se res fajn pocutim, dober je obcutek, da ti dva tedna ni treba it v sluzbo in met opravka z dvema moody francozinjama, ker res rabm brake.
mami in ati sta me pelala na polno kosilo, kuj ko sem prsla iz aviona, uff pogresam normalno hrano. in lasko :)
ko smo se najedl, smo sli obiskat babico in babico, obe presrecni, da je vnukinja doma, ceprov za kratek cas.
komej sm cakala, da vidm jaka in darjo, itak da sta ze sibala, ker sta polno zaposlena, in s cim sta me pustila? samo z viktorji! sej ne, da ne vidm rada, kwa se dogaja na slovenski sceni, ampak da po 9 mescih jan plestenjak se zmerej poje sobo 102 (al je le 105), se mi pa zdi kr mal smesno. ceprov mam rada jana plestenjaka, bi se lahko kej novga spomnu, ni res?!
zdej grem pa spat, ker jutri je planica na urniku, uffff kok bo fajn
aja se to, punce moje, speed dating deluje :)

dan veselih novic

ok, tukej majo praznik za vse mogoce, najbolj smesen se mi pa zdi pancake day!!! dan palacink?!?! in mislm tkole, ce si lahko britanci vse mogoce zmislijo, si bom pa se jest!!!
22 februar, dan veselih novic!!!
da pojasnim, vcerej je pozitiva kar dezevala!!!! najprej male dnevne muhe, ki te razveseljujejo, kar niti ni tok posebno, ce se ne bi dan koncal z dvema cvetocima bombama. o prvi se ne morm javno govorit, ker sem obljubla. ceprov bi najrajs zavpila, kok sm vesela.
druga pa je bla samo se vprasanje casa.
ze ko me je tanja tisti dan klicala, da je dobila prstan, sm bla tok vesela, ker je moja najboljsa prjatelca najdla sreco, katero vsak isce. sej smo vsi vidli, kolk je ura, ze vsakic, ko je o janezu samo govorila, in kot sem ze pisala, njun porocni dan je bil pravljica.
in zdej se nam bliza se en. tud petra je na isti poti!!!!! in zgodba se ponavlja, perfect match se je zopet nasel!!! spet se bo kmal rajalo in proslavljalo ljubezen.
tko da dokler sreca traja, jo je treba uzivat, ceprov pride s grenkim priokusom zalosti, kot je danasnja novica o gospodu Drnovsku.
dragi moji, veliko se smejte, nic ne obzalujte in ogromno se zabavajte!!!!! i know i am

speed dating

ok, ker se mi trenutno res nc tko presenetljivo posebnega ne dogaja, sem rabla material, da bi lahko mal azurirala blog. in smo se punce odlocile, oz se je efe odlocila, da nas bo prjavla na speed dating. ce ne veste, koko to gre, nej na hitr razlozim.
samske zenske, samski moski, ena soba, 3 minutke za vsakega moskega. pogovor, da ne bo pomote. :)
in res dobim sms en dan, da gremo v petek, 15 na event. ka pa sm mogla, prjavla me je, govorile smo pa o tem za foro tud ze kr en lep cas. tko da smo sle. klub, v kerem smo bli, je bil na laicester sq, mize so ble ustevilcene. dobila sm svojo stevilko, kozarec vina, in zabava se zacne. zenski del samo sedi za mizo cel cas, moski se pa zamenjajo vsake 3 minutke, ko se oglasi zvonec. za ene je blo 3 minutke premalo, za druge fulllll prevec. ampak morm priznat, da sm ful uzivala, tok smo se presmejale. za ene tipe te res ne preseneca, zakaj so samski.
uglavnem, po vsakem triminutnem pogovoru si zapises ime, in tipa ocenis (yes, no, friend). drug dan gres na internet, oddas svoje glasove in vids, ce se kdo od tvojih yes ujema z njihovimi yesi. hehehe in u have a match. in jest mam match, zej pa kr bo pa bo. uglavnem, jest sm dobila, kr sm hotla, in to je material za moj novi post, ane. pa tud za ene par naslednjih, mislm da. tko da sporocim, koko se bo zgodba odvijala. :)

enkrat veselo, drugic zalostno

ko izves grozno, slabo, niti ne tako nepricakovano novico, najprej planes v jok. ko se umiris, zacnes trezno razmislat, in tko sem prvic, odkar sm se preselila, nazaj v sloveniji zaradi nesrecnega dogodka. in ceprov boli, ceprov je stresno, in mam kr mal slabo vest, vsakic, ko se zasmejem, sem po drugi strani vesela. vesela, ker vem, da je konec skrbi, in njegovega trplenja, vegetiranja. tok, kot je za nas zdej hudo, ko ga ni vec, je blo tud za njega hudo, ko ga je rak dobesedno razziral. tko da, glavo pokonci, ane
sm sla skoz kamno gorico dons pes, in mi je blo tok cudovito, ker je zrak disal po zimi. vonj, k sm ga pogresala, brez da bi to vedla. ah sej je tud v londonu mraz, ampak london disi po londonu, kamna gorica disi po zimi. tisti pravi
zej pa komej cakam, da bratec pride, ga nism vidla ze uffff!!

nase drage slavne osebe

cist nakljucno grem mimo laicester sq, (provzaprov je bil zmenek), in na koga naletim? na toma hanksa. premiera filma, igra z julio roberts, cakava pa cakava, ker provzaprov, ce sm bla ze tm, sm si pa res glih njo zelela vidt, ampak tom hanks se prpele (by the way, star je gospodic, star, ampak poskocen), o juliji pa ne duha ne sluha. in se izkaze, da gospa ni mogla pridt promovirat svojega novega filma, ker v bistvu glavna vloga ni njena, ampak tomova. ampak mam pa vsaj ene par dobrih posnetkov.
in drug dan se zjutraj zbudim, prizgem novice, in kaj pravjo? da bo "danes" okoli 7 na laicester sq promovirov svoj novi film johhny deep! k sreci sm delala le do 4, s franceskom - mario (private joke) sva se zmenila, kdaj in kje se dobiva, fotoaparate sva mela oba s sabo, in kwa se je zgodl?!?! ZA 2 MINUTKE SVA GA ZGRESILA!!!!!!!! tak murphy, brez veze. tko da je bil to le se en novi dokaz, da cim manj planiras, bols skoz prides. :)
drugac pa ni nc novga, razen tega, da sm si glih kar rezervirala karto za slovenijo, tko da sm od 15 do 27 marca doma!!! jupiiiiiii, komej cakam