koncno v "mojem" mestu

uu ze vstala sem zgodej, zbudila sem se ob 4, itak sem bla prvec excited da bi nazaj zaspala, in sem prakticno sred noci prebrala knjigo do konca. (carmen je srecna s svojim impotentnezem hehe) itak sm mogla knjigo dat nazaj ucerej, tko da sred noci mi je bla edina sansa, da jo dokoncam. pa tud ze skoz celo knjigo sm navijala za davida, tko da se je izteklo, kokr sm prcakvala.
zutrej sm se dokoncno spravla spakirat, vmes sm se sla u radolco, pa do mame, pa u banko..... tisto sekundo bi jo najrajs oropala.
pa se je od ne vem kje znajdu en tipo, k se je se tist dan (kokr da nimam ze dost zaseden vse skupej) odlocu prpelat iz ljubljane, da si ogleda puntota. za sekundo mi je dal upanje ampak ah, zgodba se je ponovila, in punto je ostal pr men, tipo je su pa nazaj v mesto.
sledilo je zadnje kosilo, mnjam spageti, piscanec, curry, paprika in kisle kumarce.
po kratkem obisku pri drugi babici in dediju nam je le ratal pridt do celovca. in takrat se je drama zacela. moj prenapolnjen kovcek je bil za celih 23 kg pretezk, in racunajo 8 eurov na kg prevec, tko da sm kr drago placala karto na koncu. (bratec zlati) ko sm se koncno vkrcala, se je pa zacelo. najprej smo eno uro sedel v avionu, ker je bla nad nemcijo taka nevihta, da nismo mogl vzletet. ko nam je to ratal, sta se zacele 2 bebike izmenicno dobesedno dret. in to ne 5 min, ta histericni jok je trajou celo uro 40. in ker je murphy pr men itak vedno na delu, mi je ze v prvih 20 min voznje na ipodu zmanjkal baterije, tko da mi ni preostalo drugga, kokr da sm poslusala vse mozne mole, kr jih dojencki premorejo.
pavel me je ze od 8 cakou na liverpool streetu, tko da se je kr nacakou. k sm prsla, sm vidla velik sop vrtnic (ne vem ce sm sploh ze kdaj dobila tok vrtnic), sla sva nekej hitr pojest, in obvezno na pivo, nadoknadla sva, kr se je v tisti urci dalo, nakljucno sm srecala petro, glih k sm cakala, da me podzemna prpele do njene postaje, tko da se je spet vse izteklo, kot sm si zelela. ceprov sva se s pavlom zgubila, izstopila sva par postaj prej, kot bi mogla. se dobr da je bil z mano, ker kovcek je bil vec kot prevec zame. tanja, si mela prov.
popili smo kozarcek vincka za dobrodoslico, se na hitrco mal pomenil, itak mamo se ogromno casa. oliver in petra sta sla spat, jest pod zasluzen tus, zdej pa sedim ob oknu, duham londonski zrak in kr ne morm verjet, da sm res tukej. trenutno ne bi mogla bit bl srecna.
cez dobrih 12 urc zacnem novo sluzbo, v cetrtek se preselim na svoje, potem pa bomo sli s tokom naprej.