obvezen del dnevne opreme - deznik

neverjetno!!!!
sej res vsi vedno pravjo, da kaj za boga silm u london, k je vedno samo dez. sej je res, da je pac london znan po tem, ampak do zdej ga tko se nism dozivela. zdej zadnje case pa......., sploh ne morm opisat. res je tko, eno sekundo sonce, pridem iz tunela v podzemni, je pa kot da sm v drugem svetu. dez, megla, mraz. in spijem kavo v cafe nero, in cez petnajst minutk sonce, vroce, lepo. cist noro! in res, kot sm ze omenila prej, sm si mogla kupt deznik. cist neverjetno. mam tak fletn deznik, zlozljiv, s "kapco", da ga lahko dam u torbico. nikol si ne bi mislla. pa se pojma nimam, koko se morm oblect, ker nikol ni prov. nogavice, ne nogavice, flipflopke, pumice, jeans, lan, jakno al samo pulovercek, jopco, jakno in bolero, joooooj obup. podzemna vedno ko savna, ampak ko pa prides vn, je pa ko skandinavija. in sm cist zbegana. ce bi to vedla, bi manj placala za dodatne kilograme v kovcku. ampak kr je, je.
zej gremo pa clubbing, nekam v west end, bo zanimivo, upam. od jutr naprej se nikjer vec ne sme kadit, folk se velik pritozuje, kokr vidm, ampak men kr sede.
kr se pa bomb tice, je pa res kr mal scary, ampak jest sploh ne razmislam tok o tem. ceprov sm se tist dan, k so na piccadilliju najdl prvo bombo, cel dan tm okrog gibala. in si kr ne upam predstavljat, kwa bi se lahko zgodl. ceprov zej so najdl ze 3 bombe, kdo pa prav, da jih ni se vec? ........! jest cim manj o tem razmislam. itak je pa tukej tko, da kr precej folka sploh ni vedl za prvo bombo, sploh folk tukej sploh ne spremlja novic itd. se ne obremenjujejo s tem, jest pa tud ne.
zej pa vn, ok, jeans mam ze pravi, majcko bom ze najdla. cevlje s petko, pravi make up, pa se bom zlila z mnozico. upam hehehhe!!!

vreme

Schorchio - at 9 pm people flock to the beach to seek refuge from a week-long heatwave near Athens. Six people have died as 46C temperatures caused demadn for electricity to soar to an all-time high. BEACHES OPEN TILL MIDNIGHT!!!!!!!!!!!!!!!!!!
sej kr ne morm verjet, kwa za boga res berem po casopisih tukej! a tukej u london ne seze vrocinski val al kokr mu ze folk rece??????? ker tukej se ne bi res noben prtozvou!!!! tukej je skorej 20C, pa ce mamo sreco, da res je 20C, smo veseli!!! ampak k pa berem casopise tukej, pa k gledam novice, pa poj se precekiram internet, sm pa res samo slabe volje!!!!
BEACHES OPEN TILL MIDNIGHT???? res mi ne gre v glavo!! ker zgleda da je (ok, spet) mati narava "nas" otok cist zgresila!! ker vsi se majo fajn na soncku, na plazah, kjer kol, jest sm pa mogla kupt MARELO?!?!!?!!?!?!?!?!?!?
najhujs je pa to, ker vem, kwa bo, k bom prsla za bogih 5 dni domu!!! DEZ!!!!!!!!!!! murphy, jaja, res te mam ful rada

blejska juha

jooj kok je to zej pasal. uzadno mi je dala urska eno blejsko in eno gobovo juho iz vrecke. sej ce bi se jest spomnla doma, bi tud vzela vse to s sabo. ampak vsaj za zdej vem, kwa vse morm doma kupt. juhe iz vrecke, ragu, cedevito, milko, pa se pa se. ampak pustmo zej to. najboljsi del danasnjega dne je bla super vroca blejska juha, k sm si jo nardila, ko sm prsla iz sluzbe. ze cel tedn mi je delala lust v omari, dons mi je pa res zmanjkal kruha, in salame, in vsega, pa sm mogla glih juho nardit. in res, najboljsa poteza dneva.
zej sm pa dva dni frej, jutr grem po svojo prvo placo (wuiiii), poj pa kuj na pivo, baje. zvecer gremo v kino, v petek delava s petro filane paprike, zvecer gremo mal na easy ven, v soboto ob 6 zutrej delam, poj zvecer pa zurat. tak je plan, koko se ga bomo pa drzal, bom pa porocala.
ajajaj, dons nism nc kej prevec zbrana, zmatrana sm, pa se big brotherja gledam.

kaksen cudovit dan

najprej je res kazal na katastrofalen dan, ampak se je vse spremenilo. urska je prsla okol 11 in sva nardile plan.
najprej sva sle do picadillija na kavo. ponavad k gremo na kavo, gremo lepo v starbucksa, in pijemo po poti, ampak tokrat se nama je res zalustal sedet in pit kavo po "slovensko". najdle sva caffe nero, super kava, udobni stoli, dober razgled.
potem national gallery. folka ogromno, ker je seveda padal dez, in so se nekam mogl skrit. ampak je blo vseeno vredno ogleda. najprej nama je seveda padu v oci van gogh in njegove soncnice. ko vids, res kr ne mors verjet, da pred sabo res vids originalnega van gogha, da vincija, moneta, michelangela in se bi lahko nastevala.
men osebno pa sta ble najbl vsec slike moneta, in sicer the japanese bridge in the water - lily pond. obe sta izstopale v celi sobi, in sta med sabo povezani. zanimiv je tud peter paul rubens, razstavljene so vse njegove skice, in so izredno zanimive, ker niso jasne, ampak ko jih gledas nekaj casa, razberes bistvo slike. the birth of venus, apotheosis of king james I, the judgement of paris. sej nism glih ne vem kaksen poznavalec umetnosti, ampak vem pa, kaj mi je vsec. posebno zanimiva je tud slika josepha wrighta, in sicer an experiment on a bird on the air pumps. poglejte si sami.
uglavnem, po dobri uri umetnosti se nama je zalustalo malo odstekanosti, zato sva sle iz ene skrajnosti v drugo, in pristale sva v camden townu. cudovit place, cist nekej posebnega, vsako nedeljo market, in res ni stvari, ki je tam ne najdes. precesale sva vse ulice, ves market. res sva prehodile kilometre. in sva sle na zasluzeno kosilo. pr men doma sva si skuhale torteline, dodale sir in to je to. ko sva ble spocite in spet polne energije, sva sle v hyde park, kjer so spilal aerosmithi. ker sva do tja pesacle, da sm jest dobila orientacijo, kje sploh zivim, in kok mam do sluzbe, ce se odlocm, da mam dost podzemne, sva aerosmith slisale ze kuj, k sva vstopile v park. in predn sva prsle cist zravn, sva ze slisale vse (skorej vse) uspesnice. kr nism mogla verjet, kok je blo dobr. in zej sm doma, gledam 28 days later, big brotherja sm ze zamudila (ah ti sment), bom nadoknadla jutr.
aja a sm omenila, da je cist cel dan dz padov? fejst dz padov?

dez, dez, dez

glih sm se zbudila, vse mela ze nacrtovan, kwa se bo pocel, k mam glih day off, pa slism, koko dz pada. ah ti sment, kwa pa zej?
z urso sva mislle u greenwich, pa v park, pa se mal relaxirat, zej pa je vse v vodo padl. in to dobesedno. v greenwichu je ob nedeljah en tak dober market, dobis vse, strezejo pa tud tak fajn pravi angleski zajtrk.
tud aerosmithi odpadejo, razn ce po cudezu neha dz neha do popoldneva. bomo vidl. drugac bo pa treba mal v knjigo pogledat in nekej izbrat. national gallery bi lahko sle obiskat. tocno, to je pod streho, pa se zanimivo bo. zravn je pa se national portrait gallery, kjer so razstavljeni portreti bolj ali manj vseh znanih britancev. upam da bo urska za to.
pa v zari se morva ustavt, ker sm kupla moje super nove najbl fajne moderne kavbojke, pa nism pogruntala, da so strgane. tko da sm si ucerej najdla nove, jih skrila, da jih ne bomo prodal, dons jih grem pa zamenat. ajajaj, k sm navajena, da mi mami vse poprav, pa nc ne pogledam.
drugac pa vidm, da ste zbral novo miss, da mate se vedno vroce, da pijani vozniki zbijajo deklice po cestah, da pahor ne bo kandidirou, kr pomen, da bo peterle nas naslednji predsednik, ane. evo, vse spremljam, cist sm na tekocem. bravo jest.
2 avgusta vas pridem za 5 dni mal pogledat, tko da se ze ful veselim, mam motivacijo za delat, itak gre tukej vse tok hitr, da bo to en dva tri.

spletnik?

tko je ane, ce se mojmu blogu po tanovem rece spletnik, sm kr vesela, da sm u angliji. ah dej no, spletnik?!? a se niso mogl spomnt boljse besede? ta sploh nima "duse".
drugac je pa tukej vse po starem. se vedno je dez, (vsaj na vsake 2 urce) se vedno delamo s polno paro, se vedno folk prevec nakupuje (kr je drugac za nas sploh cist super) in se vedno je london "moje mesto".
dons dop sm bla pr ursi. zivi s tremi tipi, in to v sobi, v katero bi se mogla jest vselit septembra. ampak nekak sm kr vesela, da zvim sama. provzaprov mi tukej totalno nc ne manjka, tko da bom resno premislla, al se bom konc poletja res selila, al ne.
glih gledam big brotherja. majo kr fajne fore, zej so mogl plavat, v "5" metrskem bazenu so mogl preplavat ne vem kaksno razdaljo, uglavnem, plaval so 4 dni, vsi skupej. zabavno. ampak jim je ratal, do zdej jim je se vse ratal! ne pa nasim korenjakom. pa se to, ce je bil nas janez najstarejsi clan big brotherja kadarkoli in kjerkoli, sm pa jest lahko female papez!!!! ker kar mamo pa tukej, pa se nism vidla.
jutr ma harrods prvi dan razprodaj, kr pomen tud za nas ogromno dela, ker smo le cez cesto. tko da grem zdej prijetno sanjat, da bom spocita in polna energije jutr v sluzbi. yeah right, as if!!!!!
u nedeljo sm pa frej, pa greva z urso poslusat aerosmith v hyde park. to bo zanimivo!!! :)

dan v parku

tud dons je bil prov zanimiv dan. zutrej sm mal potegnila in sm dolg spala, do pol desetih. poj sm se pocas zbrihtala, ob enih sm sla od doma, ker sva ble ob 2 s petro zmenjene. itak sm se zgubila, kr ne morm verjet. tko da sm prsla na dogovorjeno mesto s polurno zamudo. k srec me je petra se cakala, glih se, da ni usla. res, kr ne morm verjet, da sm se zgubila. to se ne bo ponovilo. pa sva sle v greenwich, in se s piksno heinikena usedle v park. klepetale, pile in brale sva dobre dve urce. je blo prov prijetno, seznanila sm jo z vsemi novimi in starimi traci iz slovenije, in verjemte, ni jih malo.
poj sva prsle nazaj v canary wharf, pr njej doma sva skuhale pasto, pojedle in sle v klub, kjer je en sodelovc mel koncert. je blo kr fajn, sploh muzka.
aja, sej res, umes sva sle se po mojo novo sim kartico, tko da mam zej koncno telefon in novo stevilko : 00447766993789
bom vesela vsakega smsa, res!!! odpisala vam bom lahko sele po 28 juniju, ampak verjemte, da mi boste polepsal dan!! ah kaj dan, cel tedn!!!!! tko da......
ocka ti pa prosm poklic, ker zej mi pa ze kr manjkate, ze cel tedn vas nism slisala!!!!!! zmenjeno? zej grem pa spat, jutr ob 6 zacnem, mamo delivery.
ja pa se to, da ne pozabm. jure je spet zmagou RAAM, po osmih dneh, 9 urah in ne vem kok minut se je spet prekolesaru ameriko. jure, sm brez besed, sej ne da sm dvomla, ampak tretja zmaga na raamu je vec kot cudovito! bravo!!!!!!

nedeljsko pohajkanje

po enem tednu sm pa koncno prsla do picadillija. kr ne morm verjet, da sm ze en tedn u londonu, pa je edino, kr vidm, moja mala sobica, podzemna in zara. pa vmes se kaksen pub, pine piva, eat restavracija, moji zulji in sodelavci.
ucerej sm bla prvic frej in s pavlom sva se sla mal potepat. dobila sva se na picadilliju. najprej sva sla odigrat eno igrco v sega world, hehe, jest pa video igrce, dva razlicna pojma. ampak na bowlingu sm pa kr blestela. po prijetni sprostitvi sva si zazelela se mal kulture, zato sva si sla v tate modern ogledat razstavo slik. cudovito. ceprov sva kr mal prepesacla, se je splacalo. tate je ogromn, slike precudovite, folka prevec. do septembra vrtijo tud dalijev film in majo razstavo nekaterih njegovih del. to pride na urnik enkrat drugic, ko bomo financno mal bl sposobni.
sva bla ze posteno lacna, in kaj najdes na vsakem vogalu v londonu? ja itak, mc donalds. mami, kr brez skrbi, sm jedla solato. ceasar salad with crispy chicken. uff se kr se mi sline cedijo, k samo pomislm.
pocas sm sla domov, pa je bla ze tok ura, da sm mogla spet sibat, in evo spet, podzemna in zara. ampak tokrat sm cakala zunej, da je prsla urska, in se en sodelovc, in smo sli k njej domov, ker je njen cimer kuhov vecerjo. pasta s sampinjoni in skoljkami. zelo okusno. na poti smo se se ustavl, kupl 2 steklenice vina in sladoled, poj pa hop na vecerjo. smo se mel zelo fajn, ampak kr naenkrat je bla ze tok ura, da podzemna ni vec vozila. in sranje, cakat je blo treba night bus. se dobr, da nism bla sama, sodelovc (sment, imena se se kr ne zapomnm) me je pospremu, da se je prepricou, da sm varno prsla u svoj brlog. ceprov je blo sele ob 3 zutrej, in sm mogla bit ob 8 ze v sluzbi, je bil vecer zelo uspesen in zabaven.
dons nism mela prevec energije, ampak sm zdrzala od 8 do 5 v sluzbi, dobr da so pondeljki bl pocasni. potem obvezn drink in zdej ze 2 urce klepetam po internetu. morm mal, da si nafilam baterije.
jutr sm spet frej, ker poj bomo delal s polno paro, razprodaje so na urniku.
s tanjo sva se zmenile, da ce ona prleti v london (ne upa letet), greva v lj zoo, da jest pobozam tarantelo. ne vem kwa mi je blo, da sm to predlagala, ampak deal is a deal. mogoce bo pa ratal, ce ne bom prevec histericna, tanji bo pa tud, o tem ne dvomim.
zej grem pa gledat big brotherja. ufff tukej majo sele pestro. v tej hisi si pa ne bi zelela bit, ena crnka je naravnost strupena. spooky!!!!!

fathers day

17 junij se praznuje fothers day. sej je res, ce ze mamo mothers day, pa dan zena, pa valentinovo (za mene najbolj neumen praznik, by the way), zakaj pa ne bi mel se enga, samo za nase drage ockote. pri nas se ga skorej ne spomnmo, tukej se pa ze cel tedn vse vrti samo okol tega. ceprov je to najbrz vec kot pa ne taktika trgovcev, se mi zdi fajn, da se spomnmo, kok je ocka pomemben. vsaj moj je! pa kok je cudovit, in kok ga pogresam! kok hoce bit hud, kadar mu mami "ukaze", pa mu kr ne rata. ocka moj dragi, rada te mam, misl name!
naj vam se nekej povem, drage moje dame!!! od zdej naprej, ko greste u shopping, prosim, ko vzamete cunjo iz police, pa je ne vzamete, jo dejte nazaj, kot ste jo dobile. ker to pa je katastrofa!!!! cel dan vsak dan pospravlam za neuvidevnem folkom. od zdej naprej bom jest tud bl pazla, ne bom zoprna stranka. ok, sej do zdej tud nism bla, ampak vseen.
drugace je pa v zari tko, kokr da bi vsak dan ves dan nakupovala, pa na konc nc kupla. in glih glede tega je tko tezko. toooook dobrih stvari, pa vse le zlagam na police, namest bi mi jih blagajnicarka dala v vrecko, ko grem ven. ampak, sej se ne pritozujem, drugac je res super. tud kolektiv je u redu, se itak da najde kksna izjema, ampak te je najbols kr spregledat.
pa se to, punce, vse hlace, ki jih mate, da so na zvonc, hitr v kos vrzte. vse kratke majcke tud u kos. na police pa samo tunike, dolge nenavadne majcke, rutke oz sal okol vratu, balerinke, slimm al pa zeloo zelooo siroke hlace. pa balerinke, al pa cevlje, kjer gleda prst vn, cim bolj nenavadno nej bo, bols bo. pa ne pozabt na kape, klobuke, rute, obroce......
jest kr nocem vn it, ker resnicno nimam kej za oblect. jojjojjjj, pa tok sm placala za prtlago. obup! dons ma zara en zur na oxfordu, sam se mi res ni dal it. tud cist sm broke, trenutno. ah sej zurk bo se dost. drug tedn se zacnejo razprodaje, jest sm pa ze dala na stran ene take fajne slim kavbojke, da bom bl fashionable. itak konc mesca ze dobim prvo placo, tko da bom na konju. vsaj nekej casa. :)

mala sobica

soba je mejhna, mejhna ampak moja! ena mala mala omara, kuhalnik, pod le tem hladilnik. ampak kopalnica, ta pa je zakon. vse skupej je en prostor, s tusem vred, vse v kamnu, obok, vse tko na starinsko narjen. sploh ne pase v sobo, cist drug stil. ampak soba je v samem centru, mam 5 minut do sluzbe. ka pa bi se vec zelela. do picadillija sm odstranjena 5 postaj, od tam naprej je pa itak vse bliz.
dons je bla tud sluzba fajn, samo hodila sm bl tezko, tok mam zulje. dons sm mela se druge cevlje gor, k sm mislla da bo bols, ampak je le se slabs. damn!!!!
u nedeljo sm prvic frej, baje gremo v camden town, pa mal okrog. cudovito za prvic, ceprov mislm, da bom cist kaput in bom bl lenarla. ampak camden town ne odpade.
razpakirala tud se nism, vse je se v tonskem kovcku, hvala bogu, da mi ga vsaj en mesc ni treba zej nc premikat. ah bom jutr razpakirala. tud hladilnik je se cist prazn, ampak tud to se bo uredilo.
zej pa v fletno kopalnico pod tus, poj pa sanjat. pravjo, da tist kr se ti sanja prvic v postelji, v kateri si prvic, se poj ponavad uresnici. tko da kvina, happy thoughts!!!!!!!!

prvi delovni dan

zara je ogromna. direkt nasprot harrodsa. folka vedno ogromno. zacela ob 12, koncala ob 21. in s takim tempom od zdej ves cas naprej.
kosilo sm si privoscla v hyde parku, k je cist za vogalom. in glih sm ujela menjavo straze, tko da sm si jo -prvic- tud ogledala. pa sm bla en let v londonu, pa je nism nikol ujela. dons pa cist nepricakovano grem mimo, k sm mela enourni odmor za kosilo, in glej ga sment, vojacki se sprhajajo in korakajo. hja, zanimivo je blo vidt, sigurna sm pa tud, da k bom gledala to zej vsak dan, skorej, sploh ne bom vec opazila.
dan je bil zanimiv, sodelovci so tud zanimivi, eni bolj, eni manj, edina slaba stvar so bli pa cevlji. tok so me uzull, da sm se na poti domov kr sezula in sla bosa od postaje do petre. nism mogla vec. grrrr
jutr se selim v svojo "kraljevino", vidla se nism, koko zgleda, ampak za zacetk bo kr kol dobr. no, glih kr ne, ampak.....
simobil so mi ze odklopl, tko da trenutno drugace, kot po mailih, ne morm komunicirat. bom pa kuj k kupim sim kartico, sporocila. sej brez telefona tud ne morm zvet. klinc pa tale moderna tehnologija, te cist zasvoji.
petra je tud cudovita, ogromn mi pomaga, zej morva se formalnosti uredit, (insurance number, bancno kartico, telefon...) poj sm pa na konju. sama bi se tezko znajdla.
tanja, zmesal bi se ti od vseh dobrih cunj v nasi zari, men se je skorej. se en mesc, pa dobim kartico za popust zaposlenih, wuiii! poj pa prsibej.
zej grem pa pocas pod kovter, ker jutr zacnem opoldne, pred tem se je pa se treba preselit. pavel dela, tko da bova s petro odnesle moj tono tezk kovcek. ajajaj

koncno v "mojem" mestu

uu ze vstala sem zgodej, zbudila sem se ob 4, itak sem bla prvec excited da bi nazaj zaspala, in sem prakticno sred noci prebrala knjigo do konca. (carmen je srecna s svojim impotentnezem hehe) itak sm mogla knjigo dat nazaj ucerej, tko da sred noci mi je bla edina sansa, da jo dokoncam. pa tud ze skoz celo knjigo sm navijala za davida, tko da se je izteklo, kokr sm prcakvala.
zutrej sm se dokoncno spravla spakirat, vmes sm se sla u radolco, pa do mame, pa u banko..... tisto sekundo bi jo najrajs oropala.
pa se je od ne vem kje znajdu en tipo, k se je se tist dan (kokr da nimam ze dost zaseden vse skupej) odlocu prpelat iz ljubljane, da si ogleda puntota. za sekundo mi je dal upanje ampak ah, zgodba se je ponovila, in punto je ostal pr men, tipo je su pa nazaj v mesto.
sledilo je zadnje kosilo, mnjam spageti, piscanec, curry, paprika in kisle kumarce.
po kratkem obisku pri drugi babici in dediju nam je le ratal pridt do celovca. in takrat se je drama zacela. moj prenapolnjen kovcek je bil za celih 23 kg pretezk, in racunajo 8 eurov na kg prevec, tko da sm kr drago placala karto na koncu. (bratec zlati) ko sm se koncno vkrcala, se je pa zacelo. najprej smo eno uro sedel v avionu, ker je bla nad nemcijo taka nevihta, da nismo mogl vzletet. ko nam je to ratal, sta se zacele 2 bebike izmenicno dobesedno dret. in to ne 5 min, ta histericni jok je trajou celo uro 40. in ker je murphy pr men itak vedno na delu, mi je ze v prvih 20 min voznje na ipodu zmanjkal baterije, tko da mi ni preostalo drugga, kokr da sm poslusala vse mozne mole, kr jih dojencki premorejo.
pavel me je ze od 8 cakou na liverpool streetu, tko da se je kr nacakou. k sm prsla, sm vidla velik sop vrtnic (ne vem ce sm sploh ze kdaj dobila tok vrtnic), sla sva nekej hitr pojest, in obvezno na pivo, nadoknadla sva, kr se je v tisti urci dalo, nakljucno sm srecala petro, glih k sm cakala, da me podzemna prpele do njene postaje, tko da se je spet vse izteklo, kot sm si zelela. ceprov sva se s pavlom zgubila, izstopila sva par postaj prej, kot bi mogla. se dobr da je bil z mano, ker kovcek je bil vec kot prevec zame. tanja, si mela prov.
popili smo kozarcek vincka za dobrodoslico, se na hitrco mal pomenil, itak mamo se ogromno casa. oliver in petra sta sla spat, jest pod zasluzen tus, zdej pa sedim ob oknu, duham londonski zrak in kr ne morm verjet, da sm res tukej. trenutno ne bi mogla bit bl srecna.
cez dobrih 12 urc zacnem novo sluzbo, v cetrtek se preselim na svoje, potem pa bomo sli s tokom naprej.

pakiranje, poslavljanje

sej ne vem, vse vedno pustim za zadnji dan. pa dobr vem, koko me bo vse skupej zabasal, ampak si kr ne morm pomagat, odlasam in odlasam. tko da mi bo dan kr prekratek, grrrr.
pa mam kr velik kovcek, ampak nekak mam prevec stvari. zdej se vse lezi po postli, in se mi zdi grozn nemogoce, da bo vse pasalo v kufer. ah nekak bo ratal.
vcerej smo mel malo srecanje doma, se je folk prsu poslovit, velik se je jedl, mal manj pil, dost se je tud smejal. cel balkon nas je blo, stolov je manjkal, ati je mal noru, sam po mojem ga le matra, da grem, ne pa to, da je skorej zmanjkal piva in da na konc nismo res vec kej dal met za na mizo.
manjkala je samo ena dobra prjatlca, sej po svoje jo razumem (okoliscine). ona ze ve :) ampak sva tud vse razcistle, in zdej nekak kr lazje grem. mi velik pomen, kaj si misli, in sva se pogovorile, sm vesela.
aja sej res, vcerej smo se sli sankat na strazo. jooooj kok dobr! skoda da nas je cas mal prganov, tko da smo vsi odpelal samo eno voznjo, drugac bi se res kr cel popoldan vozil. ful gas pa nc bremzat, samo to vam priporocam.
zdej me caka pozno kosilo nekje v tacnu, mami ze cel tedn govori o eni restavraciji, in jo gremo preiskust. mnjam se bom najedla
uzadno, k sm pisala, kwa vse bom pogresala, sm ene ogromn stvari pozabla oment.
jooj nc vec tok ne bom vozila avto, kr mi bo tok manjkal. rada vozm. pa lasko pivo, loka kava, stop, akademija, mlin, sonce, tanja, kaja, jaka, danjela, anja, mami, OCKA, saska......
ampak ok, po drugi strani pa, petra, covent garden, hide park, picadilly, metro..... bo zabavno. ce bojo naslenji posti napisani v anglescini, se ze vnaprej opravicujem, ampak....

sodn dan

pa je dez, pa je sonce. eno sekundo je lepo, vmes ko je se sonce, ze zacne grmet, kr naenkrat se stemni, in zacne padat dez, da ne vidis 3 metre pred sabo. pa je toplo, da si oblecem kratke hlace, kr naenkrat je mraz, da morm za povrh vsega se jopco oblect. koko nej poj ne bomo zbegani?
sej mam rada dez, zelo rada mam dez. marele se v zivljenju nisem kupla, niti je nikol nisem vzela s sabo, kamor sm sla, pa naj je se tok padal. ampak grmenje, bliskanje, to je ze druga zgodba. sej ce je kdo doma, je se cool, ampak ce sm pa sama, mi pa ni cist nc udobno. sploh zvecer, k ze spim, pa me grmenje zbudi. jooj tega pa res ne maram. tko da, prosim, nej se ze koncno poletje zacne. ne samo tukej, tud u london nej pride. lepo prosim!
evo, zej je pa v sekundi dez nehou, kmal se bo mal sonce prkazou, iskal bomo mavrico, in vse bo spet lepo. samo za kolk casa????
grrrrrr

en cudn osebek

stojim v banki v vrsti. kr naenrat zelo glasno vstopi en cudn tipo, ves umazan, neurejen, z eno vrecko v roki. pogleda po prostoru, vidi v enem kotu mizo in par stolov in se tja usede. precekira bankomat, pogleda naokoli, se presede k drugi mizi in tam sedi. zgleda nemiren. pogleda v vrecko, pogleda po banki, po mizi in vzame en list, ki na mizi caka, in zacne brati. vsi strmimo v njega. nakar tipo vstane, se sprehodi po banki, se postavi v vrsto in caka. gleda nas, gleda usluzbence, se obrne in odide enako glasno, kot je prisel.
res je blo cudno, mogoce je bil brezdomec, ki se je skrival pred dezjem, mogoce je pa le mel druge namene, in se je na sreco vseh nas premislu. ah ka pa vem, vem samo to, da je blo ozracje vec kot napeto. in ko se kej takga men nardi, mi domisljija zacne delat z nadzvocno hitrostjo. sigurn bo to zarad vseh psiho filmov, k jih pogledam.
dons je ze cetrtek, ze pol cetrtka je mimo, se mal, pa bom odletela v "moje" mesto. wuiiii! kr ne morm verjet, da gre tko hitr.
caka me se prijeten vikend, dons ljubljana, se kaja se vrne dons, v soboto bom se mal delala, zvecer se zadnje pohajkovanje po bliznji okolici, v nedeljo gremo baje koncno preskust poletno sankanje na strazo, pondeljk je rezerviran za pakiranje, hitro druzenje, poslavljanje........

obletnica

skoraj vsi majo ze otroke. pol jih je porocenih. pravjo, da ko gres na obletnice, vedno vsi kazejo slike svojih otrok, partnerjev, hise, bla bla bla. in res je blo tko, kuj ko je prsla ena izmed bivsih sosolk, je, se predn je narocila pijaco, dala na mizo sliko svojega sinka. fletn fantek, ni kaj. ampak je bilo prov posreceno smesno. kot v filmih. in potem so se zaceli pogovori o porokah, porodih, vrtcih...... s katjo sva se samo gledale in smejale. mislm da sva ble edine za mizo, k sva samske, edine, k se na veliko zurava in ziviva skorej tko, kokr u srednji soli. hehehe
ampak je blo prov prijetno, fajn je blo vidt nekatere bivse sosolce, zabavno je blo poslusat njihove "zivljenske" zgodbe.
velika vecina mi je tud dokoncno potrdila, da simon res obstaja, tko da, koka, simon ni namisljen!!!!! i win! :)
tud u stopu je blo kr u redu, samo muzka mi ni glih sedla. ponavad se v sobotah kr da plesat dol, ampak ucerej se mi je pa od tistga easy housa ze kr mesal.
ob 3 sm bla doma, zutrej so me pa ze zgodej zbudili moznaristi. madona koko to poc. itak sm mogla ustat, sibat v kranj, ker je prsla iz lj ena punca, pogledat mojga dragega puntota. na mojo smolo si je premislla, ti sment. ah bo ze.

potepanje po primorskem

uuu, najprej, da ne pozabim, u sredo smo se s kajo in urso spravle delat sushi, oziroma makije. koko smo prsle na to idejo, se mi tud sanja ne, ampak je bla super ideja in se je iztekla zelo zelo okusno. ko smo vse nabavle (alge nori, japonski riz, zelenjavo, lososa, sezam, sojino omako in seveda chopsticks), smo napadle kuhinjo pri meni doma in se lotile dela. nanjkal je le wasabi - japonski hren. je blo kr zabavno, zvijanje ursi pa men ni slo tok dobr od rok, kokr kaji, tko da sva to prepustile njej, drugace bi prevec materiala vrgle stran. :)
makiji so bli dobri, me site, nardile smo jih tolk, da sta jih kaja in ursa se domu nesle, in tko so tud nasi starsi mel kej od tega. bomo to ponovili enkrat, ko se vrnem (za podaljsan vikend).
ucerej je mela pa ursa "tajno nalogo", obiskale sva vse poslovalnice mobitela in simobila v novem mestu in na primorskem. zacele sva zgodej in se vrnile pozno, kr mal utrujene.
jest sm zdruzila prijetno s koristnim. ker sem prejsnji tedn pozabla ocala v primozovem avtu, ko smo bli na zurki v ajdovscini, sm se zmenila, da se nekje dobimo, da jih dobim nazaj. sej koko tezko je pa najdt hotel bernardin, enega izmed najboljsih hotelov v sloveniji? grrrr, kr tezko. sploh nama ni ratalo, sva lutale pa lutale. primoz se je tok smejou, bog si ga vedi, kwa si je mislu, nevedne gorenjke. sm ze resno razmislala, da se bova kr obrnile, sle kupit nova ocala zame (hja, kokr da si jih trenutno lahko privoscim), in sle domov. burleska. no, na koncu nama je le ratalo, mission impossibile became possibile. :)
danes je na urniku obletnica mature, upam da bo uspelo. porocilo sledi

zmenki

kdo za boga si je zmislu zmenke? ka pa je v tem zabavnega? cisto zglubljanje casa.
ce te tipo povab na kavo, je to ze zmenek? ce se dobita na zabavi, je to ze zmenek? in ce je, kaj je potrebno, da zmenek dobro stece? kolk je treba, da govoris, da o sebi poves? kok lahko pricakujes, da bo druga oseba o sebi povedala? kaj je na prvem zmenku dovoljeno in kaj ne? lahko na prvem zmenku pijes pivo, vino, al mors narocit vodo? koko se obnasat? kaj nardit, ce zmanjka besed? je to slab znak? (itak da je to slab znak) kako se zmuznt vn, ce oseba ni glih to, kar prcakujes? o cem lahko govoris, o cem je bolje molcat? je prvi poljub dovoljen, te lahko zanese? kaj si bom mislla, ce njega zanese? kaj si bo on mislu, ce mene zanese?
kdaj bo spet poklicou? bo sploh poklicou? zakaj ne poklice? lahko jest poklicem? al pa, zakaj tok klice, nej mi ze da mal mir! in koko je s seksom? izpades ..., ce se na prvem zmenku "vdas"? evo, pa pridemo spet k pricakovanju. zacaran krog. pa zakwa tip kuj ne pove, kwa misl? a je to tko tezko?!?! sej konc koncev, zakaj pa jest ne povem, kaj hocem, in kaj prcakujem? zakaj vedno te igrce?
sita sm tega, zmenke bi blo treba ukint, ne grem se vec.

zurka

pa je koncno prisla tezko pricakovana after jadranje zurka v ajdovscini. s kajo sva se ze tedn prej tok veselile, da sva komej cakale, da startava. se predn sva sle, sm jest skuhala kosilo, in z jakom in kajo smo ob 2 jedli slasten riz, cevapcice in solato. za sladico je poskrbela kaja, kinder bueno je bil pika na i.
okol 4 sva startale, mele sva se veliko casa, nisva hotle prve pridt na zurko, in obrale daljso in bolj zanimivo pot, cez idrijo. tm sva se ustavle se na kavi in sladoledu. cist na easy. ob 8 sva prsle v ajdovscino, ampak sva ble se zmerej med prvimi tm. ko se je prostor zacel pocasi polnit, smo pogruntal, da smo le mi, iz nase mateje, v popolni postavi. kr je blo za nas tud najbl vazno. zurka je stekla, se rocni fuzbal smo igral, tega nism igrala ze kr en lep cajt. in sm clo dala ene par golov. wuiiii! smo se mel fajn, primorce sva clo navdusle nad miko, pa tok so se (samo moski del posadke) prtozval nad njim.
ko smo pogruntal, da ni nikjer nobene vode, v kero bi jest lahko po nesreci zgrmela, se je tok ulil dez, in kdo je zabredu v najbl globoko luzo? kvina! zgleda da mi res ni usojeno. skorej do kolen sm bla mokra. :)
ko se je zurka pocas umirila, smo se odpelal se na en drug zur, teli primorci pa res znajo. pojma nimam, kdaj smo sli spat, blo je zgodej zutrej. ker s kajo nisva mele kje spat, so naja hitr popredalckal, ena je sla nekam, ena drugam.
zutrej obvezen zajtrk v kavarni, vsi smo bli spet na kupu, zabavno je blo. bog si ga vedi, kdaj jih bom spet vidla. vem samo to, da drugo leto jadranje obvezno je na urniku.
sva mele cist splanirano nedeljo, hotle sva se odpelat do morja, mal zaplavat, ampak, kot sm ze nekajkrat omenila, mati narava....... tok je dezeval, da sva sle kr domov. sicer spet mal po stranskih poteh, na case se mi je avto kr mal smilil. tok je lilo, da se nisva nc sploh pogovarjale, ker bi mogle kricat, da bi se slisale. v postojni sva se lahko koncno usedle nekam zunej v piceriji, ampak oblak je prsu za nama, in sva usle, kuj k sva pojedle.
doma sva padle dol, bilo je naporno, vendar zabavno.
zej pa kajo caka dzerba, mene pa zadnji dnevi v sloveniji. :)

prijatelji

joseph parry je zapisal nekaj, s cimer se ne bi glih strinjala:
sklepaj nova prijateljsta, a ohrani stara. prva so iz srebra, druga iz zlata. (ze tukej bi mu oporekala, jest mislm, da prva, stara prijateljsta, so najtrdnejsa).
nova prijateljstva so novo vino, ki se bo polagoma pozlahtnilo.
prijateljstva, ki sta jih preiskusila cas in spremembe, so najbolj zanesljiva. (tukej bi mu dala prov)
celo se naguba, lasje osivijo, prijateljstvo se ne omaja. (srcno upam, da tukej ma prov)
sredi starih prijateljev, preizkusenih in pravih se ti spet mladost pojavi. (tud tukej mu ne bi oporekala)
a stari prijatelji, zal, lahko umro, novi njih mesto zavzamejo. (to je na zalost res, ampak mislim, da kar se tice zavzemanja mesta, nima prov, praznina ostane)
neguj prijateljstvo v srcu svojem - novo je dobro, staro je boljse.
spoznavaj nove prijatelje, toda ohrani stare. (aha)
prvi so srebro, ti drugi so zlato (tukej pa mislm, da je ravno obratno)

....

bl k se bliza moj odhod, bl sm nemirna. ampak ne na slab nacin nemirna, na en nacin sm grozn excited, ker london je ze od nekdaj "moje mesto". ucerej nism pa nism mogla zaspat. in ko sm koncno le uspela zacet sanjat, me je zbudila ena ogromna veha, za kero se mi se vedno niti sanja na, koko je prsla mimo moje mreze. do zdej sm uspesno uspela zadrzat zunej vse muhe, pajke in ostala nesmiselna bitja, ki se na zalost potikajo po nasem planetu, ampak dons ponoc me je glih zoprna veha zbudila. na njeno sreco sem se je na prijazen nacin znebila, ceprov me je blo grozn strah. ampak k sm jo spustila na svobodo, nism mogla vec zaspat. in sm zacela razmislat, kaj bom res pogresala. do zdej, kamor sm sla, sm vedla, da bom enkrat prsla nazaj, in o tem sploh nisem razmisljala, tokrat je pa res drugace.
ogromn mi bo manjkal nas potok, ki tece prakticno po nasem dvoriscu, oz ne tok potok, kot zvok le tega. da o goskah, mici in maci, sploh ne govorim. tok sta zabavni, spolh ko jima pride nagajat ogromen belo crn zajec.
tam cez cesto je ena zoprna rumena luc, ki me vedno, ko hocem zaspat, ogromno moti. ne vem, zakaj, ampak nikoli ne zagrnem zaves, vedno se obrnem stran od te luci, in vedno mi je na na nek nacin prijetna.
tud babica v kamni gorici me je vedno vesela, ceprov ponavad pridem za 5 minut. in tud men je lepo, k se posmeje, k me vidi.
vedno mi je moja soba bila moja soba, nic tuja, vedno sem vedla, da me caka, tokrat pa bi rada cist vse, kr je v njej, vzela s sabo. tezko bo. vse slike, puzzle, knjige, obleke, albume, dreamcatcherja. ajajaj tezko bo!
ker je ze toplo in prijetno zunej, ocka popoldan prizge zar, in mamo skoraj vsak dan mali piknik. tok je fajn, sploh kadar se ne kregamo :).
in mala srecanja ob kavicah s prijateljicami ob sobotah dopoldne, nakljucna srecanja z znanci, in vikendi zuranja, sploh zadnje mesece, premackane nedelje......., najbols da kr neham mislt na to. sej ne da se bo to nehalo, nikol mi ni blo problem najdt novih prijateljev, ampak tisti pravi in edini ostanejo. in jih bom ogromno pogresala.
najbl mi je vsec, ko me med tednom ati, ko dela, od 3 do 7 krat poklice, samo da bi reku oj. tud mami je zmerej (skorej) vesela, k me slis, tko kokr jest, k slism njo. na ladji mi je tega ogromno manjkalo. pa sm se navadla, vec sm jest klicala, in si s tem "nafilala" baterije. mislm da zdej ne bo kej velik drugac.
oooooo poj pa se ostane jaka, moj zlati bratec. nekej casa je bil res nemogoc, ampak zadnje case je spet tak, kakrsn je. sm mislla da se je cist zgubu, ampak ne ne. fejst mi bo manjkal.
ampak sej so me vedno ucil, da morm na vse gledat pozitivno, tko da...
odkar sm bla prvic v londonu, sem se vedno rada vracala, poznala sm ga bolj, kokr ljubljano. lahko recem, da se se zmerej bl u londonu znajdem, kokr v ljubljani. nekako mi je pisan na kozo. tud velik prjatlov mam tm, kot bonus pa se svojo prvo pravo ljubezen :)
tko da sploh ne vem, kaj se sploh prtozujem, hudga mi ne bo, sploh, ker vem, da se vedno lahko vrnem nazaj.

fantasticnih 5

odkar so mitja, jani in jaka kaji in meni pogumno predstavli ta komad, ga ze iscem. bl bi mi prsu prov takrat, k smo mel zurko, ker bi ga znala, k smo ga odpel, tok sm se pa bl lovila. ampak je ratal, zapel smo ga, za tiste 2 minute smo bli mi fantasticnih 5, original si pa sami poglejte.

http://www.youtube.com/watch?v=Iza9VN-48-s

mlaj

vcash res nism verjela, da luna res lahko vpliva na razpolozenje, ampak zadnje case pa prov spremljam koledar, da vem, kdaj je varno pridt domov, kdaj naj se pa dolocenih ljudi izogibam. na zalost sm dons naletela na mino, nism bla pozorna, in bum, ze cel dan mam boje. in ce te slabe volje ne bom pripisala luni in vso slabo energijo vzela mal z rezervo, se mi bo zmesal.
konc koncev, ce luna lahko vpliva na plimo in oseko, na vreme in celo na plodnost, zakaj ne bi se za naso dobro oziroma slabo voljo. ocitno je luna res simbol spremenljivosti cloveske psihe. njenim vplivom se ne moremo izogniti, lahko se jih le zavedamo. jest osebno mislm, da na mene nc kej prevec ne vpliva ne mlaj, ne polna luna, poznam pa dolocene osebe, katerih vedenje se drasticno spremeni. in gre poj pocas spet back to normal.
dons je mlaj, kar pomeni, da bo od jutr naprej luna rasla, od prazne do polne lune je custveno obdobje, cas za duhovne in ljubezenske zadeve. pravjo tudi, da ce si lase strizes v casu, ko luna raste, so lasje lepsi in bolj zdravi. pa tud baje hitreje rastejo.
ce pogledamo na koledar, nas do konca leta caka se 7 praznih lun, kar vsaj pri nas doma pomeni se 7 krat bo ogenj v strehi. uuuuu ampak to je sele mlaj, poj je pa se polna luna, na to niti pomislt ne upam.

smola pa taka

ok, pa zacnimo!
res ze kr nekej casa obljubljam, da bom odprla blog, in ker mi folk iz meni neznanega razloga res ne verjame, jim hocem dokazat nasprotno. torej.....
za prvomajske praznike sem se odlocila, da grem jadrat. se nikoli prej nisem stopila na jadrnico, in ceprav sem vajena morij, valov in ostalih morskih stvaritev, je bilo to zame nekaj cisto novega. najbolj me je privlacil pasarel, nesramno ozka dila, ki vodi iz marine na jadrnico! in kuj k sm jo vidla, sm vedla, da bom z njo imela bliznje srecanje. itak se moj sesti cut ni motil in prvi vecer mi je po dveh kozarcih vina zmanjkalo tal pod nogami in prvic letos sem bila, tokrat neprostovoljno, v morju. vedno sm mela z vodo prijetno srecanje, tokrat sm jo odnesla z nekaj modricami in mokrimi cunjami. da o tem, kok mi je blo nerodno, sploh ne govorim.
ok, ce dobr premislm, sm bla drugic v taki situaciji. prvic sm sredi city parka, zatopljena v mobitel, zabredla v tisti mali obupni vodnjak. najprej sploh nism pogruntala, kje sm, dokler nism zacutla, da mam cist mokre noge do kolen, in sm usla ven, se za 20 min skrila v sportino, in sm mislla da je vse pozabljeno. ampak ko sem v sparu na blagajni pol ure za tem kupovala torte, se me je starejsi par spomnil in se mi smejal.
takrat sm se sama resila, tm sred dalmacije nekje skoraj pod jadrnico pa se je od nekod pojavil zelo fletn fantic in me potegnil ven. ker od gladine vode do pomola je blo pol metra, tud od soka mi tud na misel ni prslo, da bi se obrnila prot jadrnici in PO STOPNICAH splezala na varno.
tko da jadranje se je zacelo zelo zelo zanimivo, se bolj zanimivo se je nadaljevalo in koncalo. ampak kar se dogaja na morju, ostane na morju (vsaj tisto, meni pomembo).
kot se je kasneje izkazalo, nisem bila ne prva in ne ZADNJA, ki se je osmesila na pasarelu, tko da sem bila pomirjena in zelo zelo nasmejana celih 5 dni. boljse sprostitve si sploh ne bi zelela.
evo dame, mi je ratalo, in obljubim, da bom kar se da azurna!!!!!!